Freska v cerkvi sv. Jošta pri Kranju[OPOMBA:Na pogovorni strani je prostor za vpis imena meni nepoznanega avtorja freske (je to?), razlago motiva s freske, vanjo vpraskanega teksta in razlogov, za kaj se je zdela primerna za naslovnico tele knjige. — Podnapisi k fotografijam v tej knjigi nimajo dveh podatkov, ki sta sicer obvezna: če ni drugače napisano, je njihov avtor Miran Hladnik, njihova spletna lokacija pa je dvojna: na začetku sem jih postavljal na Wikiknjige, ko pa so to možnost ukinili, v Wikimedijino Zbirko (Commons).

Jun 10, 2016 - Izvorni znanstveni rad. Notions from the Bourdieuan “tool kit” can be used retrospectively to analyze socialist. Korichnevie videleniya na 9 denj posle podsadki embrionov. “Društvena slojevitost i stil života” [Social stratification. Prvi dio teksta sastoji se od dulje rasprave. Their essays offer a primer on his concepts and methods and relate them to alternative. 'Analiz vremennyx kontekstov estestvennogo jazyka sredstvami trekhmernoj semantiki.' [Analysis of Temporal Contexts of Natural Language by Means of Three-Dimensional Semantics.] Vestnik moskovskogo universiteta, filosofija 44.71-74.

Tule sta podatka o avtorstvu in lokaciji lahko umanjkala, ker sta privzeta.] Kako citirati Novo pisarijo v tisku? Miran Hladnik. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Avgusta 2014. Kako citirati poglavje iz Nove pisarije na spletu? * Miran Hladnik.

Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Avgusta 2014. . Carl Spitzweg, Der arme Poet, 1839.

Tako bi bila videti vrnitev v čase gosjega peresa. Navdušenje za informacijsko družbo in njeno elektronsko podporo je vendarle treba trezno omejiti.

Izmed argumentov, s katerimi bi želeli delati reklamo za poračunaljenje našega delovnega in rekreativnega okolja, je treba brisati iluzijo, ki predpostavlja, da bo po novem računalnik namesto nas opravil marsikatero nalogo in nam tako prihranil nekaj energij in omogočil več prostega časa. Ravno narobe je res: računalniki nam nalagajo vedno več dela, saj odpirajo možnosti, ki jih pred njimi ni bilo.

In to je dobro tako za posameznika kot za skupnost, saj kam pa bi z dodatnim prostim časom, ko nam pa že ta, ki ga imamo, začne hitro presedati in bremeniti z vprašanji o smiselnosti bivanja. Ideal prostega časa je prazna fantazma, v resnici je človek zadovoljen, kadar smiselno, to je ustvarjalno dela. Prihod novih tehnologij vedno spremlja strah, ki se kmalu izkaže prazen.[OPOMBA: Kmetijske in rokodelske novice 19. [Priloga.] V Novicah je bila objavljen prvi naloženi zaslonski posnetek, ki je na dLibu žal obrezan; drugi naloženi posnetek kamnotiska je varianta iz Blaznikove tiskarne; avtor je J. Seeland.] Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti in bolj kot tradicionalna pismenost širi polje demokratičnega. Dokaz je že dejstvo, da je med pisci blogov prvič v zgodovini pisanja delež žensk enak deležu moških. Za primerjavo: kljub deklarirani spolni enakosti v družbi in visokemu mestu knjižnih publikacij v naši zavesti je žensk med objavljajočimi tam še danes komaj dobra tretjina (med romanopisci 42%).

Ali je res preveč naivno upati, da bo kreativna dejavnost današnjih blogarjev, wikipedistov in drugih udeležencev »distribuirane kooperativne omrežne produkcije znanja« (s tem terminom sociologi opisujejo specifiko novodobne pisne dejavnosti)[OPOMBA:Angl. Distributed cooperative, networked knowledge production – distribuiran 'razpršen', kooperativen 'v sodelovanju'; sodelavci so iz različnih krajev sveta, povezuje jih splet.] čez čas postala novo merilo in standard splošne pismenosti? Za skupnosti t.

Razvitega sveta velja, da imajo pismenost blizu stoodstotno oz. Da je delež analfabetov primerljiv z deležem umsko prikrajšanih. Visoka pismenost je rezultat obveznega osnovnega šolanja in eden od dokumentov civiliziranosti.

Priročnikov, kot je bil Praktični spisovnik ali tale, osnovna pismenost, ki pomeni to, da se človek zna podpisati, prebrati opozorilo o smrtni nevarnosti na električnem drogu, podnapise pri filmih, naslove časopisnih člankov, izpolniti športno stavo ipd., ne zanima. Zanimajo nas višje oblike pismenosti, ki v večji meri kot na razumevanje pisnih sporočil računajo na sposobnost njihovega tvorjenja in razširjanja v javnosti. V tem smislu je pismenosti tudi drugje v kulturnem svetu precej manj. Saj jo lahko v grobem izračunamo. Cobiss nam postreže s številom publicistov, katerih objave so bibliografsko registrirane, njihove knjige pa se izposojajo v knjižnicah. Takih je med 16.000 in 18.000.

Iz statistike uporabe interneta v Sloveniji vemo, da je blogarjev okrog 46.000, tretjega velikega segmenta pišočih, to so avtorji gesel na Wikipediji, je 125.000 za vso kratko zgodovino slovenske Wikipedije, mesečno aktivnih je med prijavljenimi 300,[OPOMBA. Wikipedija, prosta enciklopedija.] še enkrat toliko pa v enem mesecu poseže v članke neprijavljenih. Delež objavljajočih v populaciji narašča po zaslugi družabnih omrežij na spletu. Ljudje nalagajo tja za javni ogled fotografije (Flickr, Instagram, Panoramio), kratka sporočila (Twitter), daljša sporočila (LinkedIn), filme (YouTube), vrisujejo poti in točke na zemljevide (Google Maps, Geopedija), pišejo računalniške programe ipd. Komentirajmo najprej število publicistov. Zajema ljudi, ki so se potrudili do monografske publikacije in lahko bi domnevali, da je piscev člankov v časopise še neprimerno več. Poskusil sem z dvema piscema v rubriko Pisma bralcev v časopisu Delo (Ernestino Rožman in Hermanom Grabrom) in z Martinom Pogačnikom, za katerega vem, da je sestavljal reklamna besedila in pesmi za domači ansambel.