BONSAJI, MUČENJE, MILJSKO JEZERO – 27.6.2012 – Zjutraj smo pomahali babici in Gaji, ki je tokrat ostala doma, nato pa odpeljali čez karavanški tunel v Avstrijo. Mimo Beljaka smo hiteli proti severu. Vrt bonsajev Sprva smo sicer mislili kar takoj proti Obervellachu. Vendar smo se zaradi poznega odhoda od doma premislili in pri Špitalu (Spittal) zavili do Miljskega jezera (Milstatter see). Nad jezerom smo uspešno našli muzej bonsajev. Sprehodili smo se med številnimi umetninami.

Jonn1 さん 2012年 10月 26日 12時 19分 25秒.

Če seveda posiljevanje drevesc in njihovo zvijanje v čudne oblike, lahko tako imenujemo. Miniature Vse je bilo urejeno v pravem japonskem stilu, tudi mostički, veliki kamni, ribniki s koi krapi. Čeprav ni bilo nikjer napisano, je bil verjetno park povsem v skladu s pravili feng šuia. Morebiti bi morali tu iskati kakšen notranji mir, srečo, zadovoljstvo in ne vem kaj še. Nam to ni pomenilo veliko.

Cvetoči malček Pogledali smo si drevesca, nekatera še vedno povita z žico, cele gozdičke, se sprehodili po parku. Povohali smo cvetove, nato pa odšli še v rastlinjak, kjer male bonsajčke prodajajo. Nič nismo kupili, čeprav je bila Živa seveda znova prepričana, da je našla svoj novi hobi. Harmonija Že smo odpeljali proti gradu Sommeregg v bližini.

Download ASP.NET project source code: Front End: C#.NET Back End: SQL Server Requirement details: Master: Category Item Ingredients Order: This is the Launch Page This is a list showing all open orders for the day. Free restaurant management software in vb net worth.

Parkirali smo pod njim in odšli do menda največjega evropskega muzeja mučenja. Smo videli že bistveno večje. Presneto, saj je bila tu trgovina s spominki na vhodu skoraj večja od razstavnega prostora.

Toda reklama je verjetno učinkovita. Krvavo puljenje jezika Sprehodili smo se mimo pripomočkov inkvizicije, grmade, kolesa za štiri sotrpine, natezalnice, pripomočkov za puljenje jezika, železne device, domišljija, kako sočloveku povzročiti bolečino, trpljenje in hudo, je seveda brez meja. Še bodeči stol, špičasto sedalo, pripomočki za lomljenje raznih okončin, grozno.

Nesrečniki Vse prikazano zelo realistično, z lutkami in ob igri svetlobe in senc. Pobegnili smo nazaj na svetlobo in se raje vzpeli do razgledišča na vrhu gradu. Toda tudi tam, ob pogledu na Miljsko jezero, nismo mogli brez groze. Giljotina je samo čakala, da nekdo vtakne noter glavo. Standalone vst host. Kdo bo poskusni zajček?

Med tem, ko je Maja naredila kosilo, sva z Živo mimo prizorišča srednjeveškega dogajanja odšla poiskat škatlico, nato pa smo se spustili nazaj do Seebodna in parkirali na že znanem parkirišču nad jezerom. Poiskali smo pot do pristanišča in kmalu v daljavi ugledali ladjico, ki se je približevala. Pogled z gradu na Miljsko jezero Popeljala nas je po jezeru, križarili smo od kraja do kraja, opazovali obalo, nenavadne hiške in se čudili povsem razprodanemu dostopu do vode.

Vse pozidano, razparcelirano, privat. Ajda je brala, Živa je malo gledala naokoli, seveda tudi midva z Majo. Griči nad jezerom so bili zanimivi, beli oblaki na modrem nebu so predstavljali pravi kontrast. Ladjica Celo labode smo videli. Na drugem koncu jezera smo obrnili in se vračali proti izhodišču. Vendar nismo izstopili v Seebodnu, temveč smo se odpeljali še eno postajo dlje.